Zadnji ameriški vojaki danes zapuščajo Irak in s tem končujejo vojaško prisotnost, ki se je začela z invazijo za strmoglavljenje Sadama Huseina leta 2003. Ta prisotnost je bila formalno prekinjena z umikom leta 2011 in obnovljena leta 2014 v boju proti Islamski državi. Sedanji umik temelji na dogovoru washingtonske in bagdadske vlade iz leta 2024 o zaključku misije.
Iraški premier Ali al-Zaidi umik predstavlja kot prelomni trenutek, ko država prehaja iz “dežnika” mednarodne koalicije v polno, lastno odgovornost za varnost. Pentagon ob tem poudarja, da se zaključuje operativna navzočnost proti Islamski državi, ne pa politično partnerstvo z Bagdadom.
V iraški javnosti in med zavezniki vlada zaskrbljenost, ali so domače varnostne sile dovolj usposobljene in opremljene, da same zaščitijo ozemlje. Posebej izpostavljajo razmere, ko se proiranske milice utrjujejo kot najmočnejši oboroženi akterji na terenu. Njihov vpliv dodatno krepi vojna, ki jo ZDA in Izrael od 28. februarja vodita proti Iranu.
Al-Zaidi je postavil rok za razorožitev milic do junija 2027, a ga je po kritikah delno omilil, podrobni koraki pa ostajajo nejasni. To pomeni, da bo prihodnje leto in pol odločilno za vprašanje, ali se bo iraška država okrepila ali bo prostor dokončno prepustila oboroženim frakcijam.