Vrhovno sodišče ZDA je začasno odobrilo administraciji predsednika Donalda Trumpa, da nadaljuje vračanje priseljencev v tretje države, ne v njihove matične države. Ukrep bo veljal do obravnave, na kateri bodo sodniki preučili njegovo zakonitost; ustna razprava je predvidena za 1. december. Odločitev je podprla konservativna večina sodišča, nasprotovale pa so sodnice Sonia Sotomayor, Elena Kagan in Ketanji Brown Jackson.
V praksi to pomeni, da ZDA preusmerjajo nekatera migrantska odločanja in vračanja v države, ki niso izvorni dom posameznikov. Po oceni Trumpove administracije je bilo na ta način že premeščenih približno 25.000 ljudi v države, med katerimi so Mehika ter posamezne afriške in latinskoameriške države.
Vladni zagovorniki ukrepa se oprijemajo diplomatskih zavez in zagotovil tujih vlad, ki so jih ameriškemu zunanjemu ministru Marcu Rubiu posredovali kot potrdilo, da deportirane osebe ne bodo izpostavljene preganjanju ali mučenju. Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA dodaja, da so začasne prepovedi, izrečene na nižjih stopnjah sodišč, povzročile logistične zaplete — od odpovedi letov do zamud pri odstranitvah oseb, obsojenih za nasilna kazniva dejanja ali kazniva dejanja povezana z drogami. Do kakšne mere lahko izvršilna veja oblasti uveljavlja takšne politike, bo Vrhovno sodišče razsodilo na decembrski obravnavi.