Po podatkih državnega raziskovalnega centra VCIOM je bila Putinova podpora 65,1 odstotka, medtem ko je 23,4 odstotka vprašanih odkrito nasprotovalo njegovemu delu. Septembra 2025 je VCIOM izmeril 77,8-odstotno podporo, medtem ko je po začetku invazije na Ukrajino kazalniki večinoma nihali med visokimi 70 in srednjimi 80 odstotki. To pomeni padec podpore za približno 13 odstotnih točk in krepi vtis, da Kremelj FSB vse bolj uporablja kot notranje varovalo oblasti v času naraščajočega nezadovoljstva.
V Rusiji naj bi predsednik Vladimir Putin vse bolj opiral svojo oblast na Zvezno varnostno službo (FSB), in to v razmerah naraščajoče nejevolje zaradi vojne v Ukrajini. Del ruske elite FSB vse pogosteje opisuje kot silo, ki je ušla nadzoru, njen primarni mandat pa se po teh navedbah premika k ohranjanju Putinovega prijema nad državo.
Kot simbol tega premika poznavalci navajajo val pridržanj med dolgoletnimi člani notranjega kroga Kremlja. Po teh informacijah je bil tako aretiran vplivni poslovnež Ilja Traber, ki je bil pridržan pod sumom vpletenosti v naročeni umor Aleksandra Petrova. Ta aretacija je opisana kot del doslej nezaslišanega niza postopkov zoper ljudi, ki so bili v ruski eliti dolga leta obravnavani kot nedotakljivi.
Med odmevnejšimi primeri je tudi pridržanje Konstantina Makhova v Moskvi, pri katerem naj bi sodelovale specialne enote FSB. V kombinaciji z drugimi postopki to v politično-poslovnih krogih krepi vtis, da lahko vsak, tudi dolgoletni zaveznik Kremlja, postane tarča varnostnega aparata, ki ga je del elite začel dojemati kot nepredvidljivega.