Projekt Arktični LNG 2, ki je na seznamu mednarodnih sankcij, je po industrijskih podatkih v juliju in avgustu črpal zemeljski plin z rekordnim tempom. Arktični LNG 2 je zasnovan za letno proizvodnjo 19,8 milijona ton plina v treh plavajočih proizvodnih linijah, kar ga postavlja v središče ruskega poskusa preusmeritve izvoza iz Evrope v Azijo.
Da bi kljub omejitvam ohranila izvoz utekočinjenega plina, je Rusija v manj kot letu dni skoraj podvojila število tankerjev, ki odvažajo plin iz tega arktičnega terminala: z 11 konec decembra 2025 na najmanj 20 plovil. Ključno vlogo ima tako imenovana temna flota ladij z netransparentnim lastništvom, ki omogoča obvoz običajnega mednarodnega nadzora. ZDA, EU in Združeno kraljestvo so projekt uvrstile na sankcijske sezname z namenom zmanjšanja ruskih energetskih prihodkov, vendar razširjena temna flota doslej blaži učinek teh ukrepov.
Za vzdrževanje tokov skozi ostre arktične zime Rusija vse bolj stavi na plovbo po Severni morski poti, ki sledi ruski arktični obali od Karških vrat do Beringove ožine. Napredna plovila razreda za led in novi ruski ledolomilni tankerji omogočajo celoletne prevoze utekočinjenega plina proti azijskim pristaniščem, predvsem na kitajski trg.
Po energetskih ocenah bo evropska prepoved uvoza ruskega utekočinjenega plina dodatno spodbudila Moskvo, da Severno morsko pot čim prej uveljavi kot osrednji koridor za evrazijsko trgovino z energenti. Hkrati je Belgija še julija letos ves uvoženi LNG zagotavljala iz Rusije, kar razkriva trdovratno evropsko odvisnost. V tem okviru je tudi zadnje srečanje kitajskega predsednika Xi Jinpinga in ruskega predsednika Vladimirja Putina ob robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje v Kirgiziji del širšega poglabljanja energetskega zavezništva med Moskvo in Pekingom, medtem ko učinkovitost sankcij ostaja pod vprašajem.