V enem od novejših političnih komentarjev ocenjujejo, da je demokratična Evropa danes bliže neposrednemu vojaškemu spopadu z Rusijo kot kadar koli po koncu druge svetovne vojne leta 1945. Avtor spopad opisuje kot konflikt med evropskimi demokracijami in avtokratskim režimom v Moskvi ter opozarja, da se varnostna tveganja hitro stopnjujejo.
V istem zapisu naj bi ruski predsednik Vladimir Putin domnevno iskal izhod iz zastoja, ki ga je povzročila invazija na Ukrajino, v stalnih prikritih napadih na cilje zavezništva Nato. Takšna strategija naj bi temeljila na nizu skritih provokacij, ki ne bi presegle praga odprte vojne, a bi Zahod silile v stalen obrambni odziv. Analiza hkrati odpira vprašanje, kako se takšna domnevna usmeritev sklada s preteklimi javnimi nastopi Putina, v katerih je napade na civilne cilje označeval za državni terorizem.