Slovenski zdravstveni sistem je na pomembni prelomnici, saj prehaja v fazo digitalne preobrazbe z uvedbo centralnega sistema PACS za slikovno diagnostiko, eKartona in Nacionalnega registra zdravil, od česar si deležniki obetajo bolj povezano obravnavo kroničnih bolnikov, tudi s sladkorno boleznijo. Hkrati pa podrobnosti o konkretnih napravah in obsegu kritja iz obveznega zavarovanja za zdaj javno niso celovito pojasnjene.
Strokovnjaki v Sloveniji v zadnjem obdobju izpostavljajo, da na področju spremljanja in zdravljenja sladkorne bolezni prihaja do pomembnega tehnološkega napredka, pri čemer poudarjajo predvsem nove digitalne pristope, a te ocene za zdaj ostajajo predmet strokovne razprave.
Osrednje tehnološke rešitve za digitalno zdravstvo v Sloveniji razvija podjetje Better, ki naj bi na področju e-zdravja delovalo že približno 15 let. Njihove platforme so po navedbah podjetja v uporabi tudi v nacionalnih zdravstvenih sistemih Grčije, Irske, Malte in Cipra ter v bolnišnicah, kot sta Karolinska na Švedskem in Basel v Švici, kar slovenske projekte umešča v širši evropski okvir.
Finančni pritisk kroničnih bolezni na zdravstveno blagajno ilustrirajo ocene, da izdatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi srčno-žilnih bolezni dosegajo okoli 60 milijonov evrov letno, strošek prezgodnje umrljivosti pa dodatnih približno 70 milijonov evrov.