Pri tenzijskem glavobolu zmerna telesna dejavnost pogosto pomaga ublažiti simptome, pri migreni pa enaka aktivnost napad praviloma poslabša, zato jo strokovnjaki med migreno odsvetujejo.
Razlikovanje tenzijskega glavobola od migrene je pomembno, ker se razlikujejo sprožilci, trajanje in odziv na telesno dejavnost, kar vpliva na izbiro načinov lajšanja bolečine. Pri tenzijskem glavobolu zdravniki izpostavljajo zunanje dejavnike, kot so stiskanje čeljusti, dehidracija, nepravilno sedenje pred računalnikom in pomanjkanje spanja, napad pa lahko traja od 15 minut do nekaj dni. Nevrolog Fawad Mian poudarja, da premalo tekočine v mišicah bolečino še stopnjuje.
Pri migreni je slika drugačna. Migrena lahko povzroči tudi znake, ki spominjajo na vnetje sinusov, kot sta pritisk v obrazu in izcedek iz nosu. Zdravnica Ella Akkerman opozarja, da človek hitro misli na “sinusni” glavobol, v resnici pa gre za migreno.
Pozorno spremljanje sprožilcev, trajanja napadov in odziva na gibanje lahko bolniku pomaga bolje prepoznati vrsto glavobola ter zdravniku natančneje opisati težave.