V nedavni raziskavi o uporabi digitalnih orodij na področju duševnega zdravja je tretjina sodelujočih navedla, da takim sistemom zaupa celo bolj kot usposobljenim terapevtom. Več kot polovica vprašanih je že vsaj enkrat uporabila četbota za vprašanja, povezana z lastnim počutjem.
Ti podatki nakazujejo hitro normalizacijo umetne inteligence kot možnega sogovornika v času stiske in premik v tem, komu ljudje pripisujejo avtoriteto pri presoji lastnega duševnega zdravja. Takšna razmerja zaupanja odpirajo vprašanja, ali bodo digitalna orodja dopolnilo klasični terapiji ali jo bodo deloma nadomestila, kako jasno bodo določene njihove meje in kdo bo na koncu odgovoren za nasvete, ki jih uporabniki razumejo kot pomoč v eni izmed najobčutljivejših sfer svojega življenja.