V randomizirani raziskavi iz leta 2020 pod vodstvom Yumi Nakamure, v kateri so spremljali 55 japonskih odraslih z nekoliko povišanim teščim krvnim sladkorjem, se je povprečen dnevni vnos tekočine povečal z okoli 44 na 68 unč. Po 12 tednih so raziskovalci zaznali nižji sistolični krvni tlak, boljše kazalnike hidracije in manjši upad merila ledvične filtracije.
Mnogi ljudje imajo raje vodo z rezinami limone kot navadno vodo. Zdravstveni viri poudarjajo, da izboljšan okus pogosto pomeni, da posamezniki med dnevom popijejo več tekočine in so zato lažje zaščiteni pred dehidracijo. Po medicinskih merilih se za zaprtje šteje izločanje blata manj kot trikrat na teden, kar je lahko povezano tudi z neustreznim vnosom tekočin. Hkrati opozarjajo, da pitje vode z limono samo po sebi ne nadomešča zdravljenja prebavnih težav niti ni sredstvo za posebno »čiščenje« telesa.
Limona vsebuje vitamin C, ki ima po uradnih prehranskih navedbah vlogo pri ohranjanju delovanja imunskega sistema, pri sintezi kolagena, pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom in pri izboljšanju absorpcije železa iz hrane. Zdravstveni strokovnjaki zato poudarjajo, da topla voda z limono ni panaceja: ne deluje kot razstrupljevalna kura, ne služi za topenje maščob in ne more nadomestiti potrebne zdravstvene oskrbe; trditev, da na primer kokosova voda z limoninim sokom raztaplja žolčne kamne, je napačna, prav tako pa ni dobrih dokazov, da sokovni posti, prehranska dopolnila ali izpiranje črevesja iz telesa odstranjujejo »toksine«.