Leta 2025 si približno 46 milijonov prebivalcev Evropske unije, starih 16 let in več, ni moglo privoščiti redne udeležbe v prostočasnih dejavnostih. To pomeni, da je bil brez plačanega prostega časa približno vsak osmi odrasli v Uniji, saj je povprečni delež takih ljudi dosegel 12,1 odstotka.
Razlike med državami so velike. V Grčiji je bilo brez rednih prostočasnih dejavnosti 27,3 odstotka prebivalcev, v Romuniji 23,3 odstotka, v Litvi 17,9 odstotka, v Latviji 16,2 odstotka, na Madžarskem 15,8 odstotka, v Severni Makedoniji 15,9 odstotka. Nad povprečjem EU so bile tudi Francija z 13,9 odstotka, Španija s 13,4 odstotka in Švica s 13 odstotka prebivalcev v takem položaju.
Na dnu lestvice so Hrvaška s 3,9 odstotka, Češka s 4,1 odstotka ter Luksemburg s 5,4 odstotka prebivalcev, ki si rednih prostočasnih dejavnosti ne morejo privoščiti. V Norveški in na Slovaškem je ta delež 5,7 odstotka, na Finskem 7,9 odstotka, na Švedskem 9,7 odstotka, na Danskem 10,4 odstotka, v Italiji 10,7 odstotka in v Nemčiji 11,7 odstotka.
Številke kažejo, da stroški prostega časa za milijone Evropejcev pogosto odpadejo, ko se družinski proračun zaostri.