Psihologi odpor do ločevanja od predmetov povezujejo z učinkom posesti, pri katerem lastnim stvarem samodejno pripišemo večjo vrednost, kot bi jim jo, če bi iste predmete videli na trgovski polici kot povsem nevtralni opazovalci.
Ko je predmet enkrat »naš«, pridobi čustveno težo in občutek morebitne prihodnje uporabnosti. Zato ga težje ocenjujemo zgolj po realni koristnosti. Prav ta razkorak med čustveno in dejansko vrednostjo pogosto odloča, ali bo predmet ostal v omari ali končal v zabojniku.
V skoraj vsakem stanovanju se najde polica ali predal, kjer ležijo stvari, ki jih že dolgo ne uporabljamo, a jih vseeno ne vržemo proč. Med pristopi za urejanje doma se je uveljavila Marie Kondo, japonska strokovnjakinja za organizacijo prostora, ki je s svojimi metodami postala svetovni fenomen in mnoge spodbudila k razmisleku, katere stvari v resnici želijo obdržati v svojem bivalnem prostoru.