Antropologinja dr. Vesna V. Godina naj bi v eni od svojih analiz obravnavala, zakaj si slovensko občinstvo igralko Mileno Zupančič najmočneje zapomni prav skozi njen filmski lik Meto.
V ospredje naj bi postavila kulturne in družbene mehanizme, zaradi katerih se v javni predstavi identiteta izmišljenega lika skoraj prekriva z identiteto igralke. Takšna antropološka perspektiva odpira razmislek, kako ikonične vloge zaznamujejo dolgoročno prepoznavnost umetnikov in jih zasidrajo v kolektivnem spominu.
S tem, ko je kot študijski primer izbrala vlogo Mete, naj bi analiza odprla tudi vprašanje, kako domače občinstvo bere zgodovino slovenskega filma ter kako pogosto skozi en sam, simbolno močan lik razlaga celotno igralkino ustvarjalno pot.