Enotno pravilo, koliko vode naj bi človek popil na dan, preprosto ne obstaja. Strokovnjaki poudarjajo, da ni ene same količine tekočine, ki bi ustrezala vsem. Potrebe po vodi so izrazito individualne in odvisne od starosti, spola, telesne teže, ravni telesne dejavnosti, vremenskih razmer in trenutnega zdravstvenega stanja posameznika.
Ob tem svarijo tudi pred pretiravanjem. Če v kratkem času popijemo preveč vode, se lahko koncentracija natrija v krvi zniža in razvije se hiponatriemija, resno stanje, pri katerem pride do motenega ravnotežja elektrolitov. Simptomi segajo od glavobola, slabosti in zmedenosti do krčev; v skrajnih primerih so lahko življenjsko ogrožajoči.
Posebej ranljivi so starejši, pri katerih je občutek žeje pogosto oslabljen, zato hitreje tvegajo dehidracijo in se na žejo težje zanašajo kot na zanesljiv signal. Kot praktično vodilo se pogosto navaja bledo rumena barva urina, ki praviloma kaže na ustrezno hidracijo, vendar ni povsem zanesljiv pokazatelj, ker na barvo vplivajo še drugi dejavniki.