Raziskava kaže, da 78 odstotkov zaposlenih, ki pri delu uporabljajo orodja umetne inteligence, do teh dostopa na lastno pobudo, še preden jim jih formalno zagotovi delodajalec. V številnih sodobnih delovnih okoljih se tako uveljavlja prikrita uporaba umetne inteligence.
Več kot polovica teh zaposlenih delodajalcem svoje uporabe umetne inteligence sploh ne razkrije, predvsem zaradi strahu, da bi jih vodstvo ocenilo kot lene ali hitro zamenljive. Velik del eksperimentiranja z novimi orodji se zato dogaja izven uradnih pravilnikov podjetij in informacijske podpore.
Svetovni gospodarski forum ocenjuje, da bo do leta 2030 umetna inteligenca vplivala na 22 odstotkov delovnih mest, kar poudarja, da je preoblikovanje dela že v teku in ga ne poganjajo le strateški načrti uprav, temveč tudi tihi, vsakdanji poskusi zaposlenih, kako si z algoritmi olajšati naloge.